Statistika sar ame hatjaras ame ando Švedo

Majdnem inja anda e deš žene ando Švedo gindon ke len si lašo psikicko trajo
taj e maj but si kon si ande e 65-84 berš. Te avel lašo psikicko trajo si kodo
ke o manuš butivar pozitivno dikhel o trajo angle, pačaki/pačako hatjarel pe,
mišto gindoj pe taj birij te kerel peske problemi pe jekh mišto rig.

Sa atunči sar e maj but phenen ke mištoj kade raportalij ke but hatjaren ke
unjivar len si psikicko problemo sar dar, nervozicija, streso taj sovimaski problema. E maj but ženen naj kecavi bari problema.

O rodimo (undersökningen) Školake šavorenge sastjimasko sokaša (Skolbarns hälsovanor) avri avel sako štarto berš ka e šavora so si 11, 13 taj 15 beršenge.
De khatar anda o maškar 1980-to korkorikano raporto pa psikicka taj fizicko problemi kerdjile maj but maškar a školake šavora ando Švedo, maj but si maškar e 13- taj 15-e beršenge šeja, de maj but kerdjilas vi e psikicko dar, nervozicija, streso taj sojimaski problema maškar e maj phure beršeske grupi (16-84 berš) tela e palune 20 berš. Te dikhel pe pala kodo ke kon so kerel atunči kodala kon studeralij taj bi butjake phenen ke len si psikicka problemi maj but sar kodalen so butji keren.

Darimo, dar taj nervozicija

Karing e 40 procentura anda e manuša phenen ke len si problema e darimasa (ängslan), darasa (oro) vadj a nervozicijasa (ångest). E maj but ženende si kado maj cera problema.

Darimo (ängslan), dar (oro) vadj a nervozicija (ångest) si maj but maškar e terne sar maškar e maj phure. Maškar e maj terne beršeske maj but sar o dopaš phenen ke sas le problema vadj sas le de za phari problema. Maškar e maj phure jekh anda e trin sas le kadi problema.

Maj butivar si maškar e žuvja sar maškar e murš. Sako dujto žuvja taj sako trito muršes sas le problema vadj de za phari problema a darimasa (ängslan), darasa (oro) vadj a nervozicijasa (ångest). E terne žuvja maškar 16 taj 29 berš si i maj
bari grupa so phenel ke sas le problema e darimasa (ängslan), daras (oro) vadj
a nervozicijasa (ångest). 50 procento phenen nas le bari problema taj 23 procentura si phari problema.

E palune decenjivura korkori raportalindas problema a darimasa (ängslan), daras (oro) vadj a nervozicijasa (ångest) kerdjilas maj but maškar e švedicka manuša de khatar 31 procento o berš 2011 ži ka 43 procento berš 2021. E maj bute ženen naj kade bari problema, de 7 procenti hatjaren phare simtomura. Ande sako beršeske grupi raportalin ke maj but žuvja sar murš si i dar taj darimo, taj e maj but si maškar e terne žuvja (16-29 år) Phari dar vadj darimo raportalindas 23 procenti e terne žuvja 2021. 2011 sas sa kadala cifri 9 procentura. Sa kade kerdjilas maj but maškar e terne murš, de khatar e 5 procento 2011 gelas ka 9 procentura 2021.

Sojimaski problema

Karing e 40 procentura anda e manuša (ando Švedo) phenen ke phares si te soven. E phuren maj butivar si sojimaski problema sar e maj ternen taj i problema barol maškar e 40-50 beršenge. E sojimaski problema iš maj butivar si maškar e žuvja sar maškar e murš. Andi grupa 45-64 beršenge raportalin ke karing e dopaš žuvjen sas letko vadj maj phare sojimaske problemi.  

Korkori taj izolalimej

Karing sako štarto ženo anda e manuša (ando Švedo) khatar e 16 berš taj maj phure phenen ke problema si len ke von si korkori vadj izolalimej. E maj but ženenge si jekh semo mig avera ženenge si phares te trajin kade. Diferentnoj maškar e beršenge grupi. Te aven korkori taj isolalime si maj but maškar e bare terne taj maškar e maj phure so si opral e 85 berš.

Depresiono

O depresiono si o maj but psikiatricko diagnoziši maškar e bare žene. Totalt phenen ke majdnem sako panžto ženes ando Švedo sas varikana diagnoziši depresiono. O depresiono si duvar ketji maškar e žuvja sar maškar e murš.

Streso

Sar sako šovto ženo hatjarel ke trajij tela o streso. I statistika sikavel ke maj but hatjaren e žuvja o streso taj e terne, de si vi maškar e studentura, kas naj butji taj kodala kon lungo vramaj nasvalenge iskirime. Anda o streso o nasvalimo barilas globalt de khatar o 1990-to taj adjes si o maj but kado anda sos e žene nasvalengej iskirime pe lungona vrama karing e 40 procentura e intregi nasvalimaske avri iskirimata si anda o stresosko nasvalimo.