Folkhälsomyndigheten Din psykiska hälsa

Te žutis varikas kana čores hatjarel pe

So tu šaj keres te žutis avren te hatjaren pe maj feder? Tu či trubunes te aves eksperto po psikicko sastimo te biris te žutines varikas kana čores hatjarel pe.

Unjivar trubuj e manušes žutipe taj te avel varikasa kon si paša la/les te avel majfeder. Tu šaj žutis tjira familja, tjire amalen, butjake kolegon vadj averen kas tu pinžares varisar. Importanto tu te sikaves ke tu khote san kodale ženeske kon trubuj te, vorbij taj te šunel bi kodo te gindos čores pa kodo ženo, taj fajma te rakhel avri pe variso vojake aktivitetos te keren khetane. Te vorbin pa sogodes, na numa pa kodo ke sar hatjarel pe kodo ženo, kodo si mišto te sikavel pe ke gindoj pa kodo ženo taj kodo kerel maj feder ke te vorbin vi pa kodo so si maj pharo bajo. Tu či trubunes te aves eksperto po psikicko sastimo te biris te žutines varikas kana variko čores hatjarel pe.

Tipso sar tu šaj žutis varikas kon čores hatjarel pe

Či dičol mindig kana variko čores hatjarel pe, puš sar variko hatjarel pe tu te les sama vadj gindos/funderalis pe varisos. De o maj importanto si ke te sikaves ke
tu gindos pa kodo ženo, sar eksemplo te šunes les/ la taj te phenes ke tu šaj žutis.

Tu te vorbis jekhe ženesa kon čores hatjarel pe:

  • Troma te pušes kodale ženestar ke sar hatjarel pe. Le jekh vrama taj than kana šaj vorbin kaso pača si. Unjivar si maj feder te vorbin kana
    o manuš kerel vi variso aver, sar eksemplo kana phirel vadj kana pi kavaj.
  • Respektalin tena kamel o ženo te vorbij. Kodales kas pušes šaj si kodo ke gindij ke de za privatnoj te vorbij pa kodo ke čores hatjarel pe vadj lažal pe ke sar voj/vov hatjarel pe. Te na avel tu pharipe pe kodo ženo tena kamela te vorbij pa kodo ke sar voj/vov hatjarel pe, o maj imoprtanto si te sikaves ke tu gindos prala/prales. Phen ke tu khote san kodale ženeske voj/vov te paruvela pe taj te kamela te vorbij.
  • Šun phuterdes bi kodo te gindos čores. Sikav ke šunes taj ker e šeresa, ker hm taj rode e jakhengo kontakto. Puš tu tena hatjares variso. Na de direkt tipso vadj na vorbin pa kodo pa sos tu gelan perdal. Tu šaj zurares kodala phare hatjarimata ke te phenes ke dičol ke pa but pharipes žal perdal taj kado si variso so si pharo. Puš ke si variso so tu birindanas te keres ke te avel kodo situaciovo maj feder. Kade sikaves ke tume khetane kamen te keren o situaciovo taj kemen te keren kodo bajo te avel maj feder.
    Te zuraren pe kodo ženo kon čores hatjarelpe taj te phenen lake/leske ”kide tu khetane” vadj te phenen ker kodi problema, šaj kerel kodale ženeske streso, lažav taj došaleske te hatjarel pe. Dostaj butivar numa te aven khote taj te šunen.
  • Phen ke maj feder avela. Phen ke tu gindos ke maj feder avela vi tu te hatjares ke vorta akanik pharoj. Phen ke kado khetane kerena tume taj kado si butivar e manušenca ke čores hatjaren pe taj vorta atunči či dikhen ke maj feder avela, phen pala kodo maj feder avela. Vi šaj phenes ke tu šaj les angle informaciovo ke sosko žutori šaj si te žutin kodale ženes, specialno importantoj tu te gindos, ke pharoj kodo so phendas tuke kodo ženo.
  • Kodo ženo but čores te hatjarel pe, phen leske te mangel profesionelno žutori. Tu korkori naštig aves kodale ženesko psikologo, de av sar e manušesko amal. Tu šaj phenes ke žutis la/les te keren vrama vadj te žas lasa/lesa pi vizita. Sikav ke tu khote san soro vrama mig kodale ženes den žutori, taj ke hodj khote san ande lako/lesko trajo vi pala kodo. Tu te gindos ke maj feder avelas ke maj but avera žene so si kruja kodale ženes te žanen prala/prales sar si voj/vov, šaj pušes ke te si ok te vorbis
    vi avrenca ande kas voj/vov patjal pe.
  • Puš te keren variso so kodo ženo kamel te kerel. Butivar o manuš
    si maj feder kana šaj kerel kodo so voj/vov kamel. Fajma te žan pi kava,
    te phiren, te dikhen filmo, te khelen fotbola vadj aver variso. Tipso pa neve aktivitetura te zumaven khetane šaj si mišto, ke neve intresi šaj keren neve relaciovura taj engažemango. E maj but žene anda ame maj feder si kana si ame rutinura taj khetane inkrimo tela e djesa kana čores hatjaras ame. Tu anda kodo šaj pušes sar eksemplo te trenalin khetane, te sitjon vadj te keren aver variso khetane. Šun pe kodo ženo so birij vorta akanik te kerel, tena avel de za but prela/preles.
  • Te avel tu birimo (tålamod). Sikav ke tu khote san te kamel kodo ženo te vorbij vadj te kerel variso. Khar taj inker o kontakto, vi kodo ženo tena naj sa kade socialno sar so sitjol aver kana te avel.

Žutin te roden profesionelno žutorimo

Tu te gindos ke e ženes trubuj maj but žutorimo šaj žutis te rakhal čačes kodalen kon šaj žutin la/les.

Te rodel žutorimo kodo kon či hatjarel pe mišto šaj si pharo. Šaj si pharo te žanen so šaj phenelpe, taj vi kodo ke te phenel peski problema. O gindomo (vården) anglundeske sitjol te kerel hatjarimata (bedömningar) ke te bišavel maj dur vadj
del vrama maj angle kado si ke če akut gindon si o situaciovo, ke fajma kodale ženes na kodo trubuj direkt te voribij ke sar voj/vov si. Anda kodo si importanto
ke tu sar žutori ando gindomo (vård) manges te aven konkretna so pala kodo avela – kon te lel o kontakto vadj sar kontaktolina pe, taj kana taj sar avela.

Maj but informaciovo

Mer information

Svenska: Att söka stöd och hjälp (1177.se)

Svenska: 1177 på lätt svenska (1177.se)

Andra språk: 1177 på andra språk (1177.se)

Svenska: Om du är ung och mår dåligt (umo.se)

Andra språk: Om du är ung och mår dåligt (youmo.se)

Svenska: Hur kan du hjälpa en person som har självmordstankar? (1177.se)

 

Uppdaterat: 2025-03-11