So tano odova psihikano sastipe?

O lafi psihikano sastipe tano jek lafi so isi ole but razna kotora, ama vakerdo krato vakerela pe bašo odova sar tano amenge, sar tano amenge e dživdipaja thaj bašo amaro zoralipe te ikera amen ko dživdipaskoro šukaripe ja ko dživdipaskoro pharipa. O psihikano sastipe koristinela pe sar jekh buvlo lafi hem othe khuvela o psihikano šukarosetibe, o psihikano pharipe thaj i psihiatrikani situacija.

Amaro psihikano sastipe tano jek važno kotor taro amaro generalno šukarosetibe, sar osetinaja amen thaj sar funkcirinaja ko sakodivesutnipe thaj uticinela upro amaro zoralipe te uspejna e dživdipaskere razna izazovencar. O psihikano thaj o fizikano sastipe ikerena pe ko jekh thaj ola uticinena jek upro javer, znači te arakhljam amaro fizikano sastipe tegani isi amen pošukar preduslovija te ovel amenge pošukar psihikane thaj obratno.

Psihikano sastipe thaj psihikano nasastipe nane jekh, ama but vare akala lafija mešinena pe.

Psihikano sastipe koristinela pe sar jek buvlolafi kori so khuvena akalada: psihikano šukarosetibe, psihikano pharipe thaj psihijatrikani situacija.
Psihikano nasastipe koristinela pe sar jek khedibaskoro lafi bašo psihikane pharipe thaj psihijatrikani situacija.

Amaro psihikano sastipe varirinela ko dživdipe thaj ovela uticimo kotar
but faktorija, sar soj ko primer o nasledstvo, dukhavdipe, preduslovija
ko bajrojbe, dživdipaskere oviba, sar tano amenge ekonomikane thaj socijalikane, navike thaj ponašiba, zoralipe te sredinel pe o pharipa thaj kotar javera buča.

Disave buča so uticinena upro o psihikano sastipa šaj te meninen pe, sar soj amare navike thaj ponašaj, ama javera tane pophare te kerel pe diso olencar, ko primer o nasledna buča thaj barjojbaskere preduslovija.

So mangela te vakerel pe e lafeja psihikano šukarosetibe?

E lafeja šukarosetibe vakerela pe ko fundamenti kaj manuš korkori doživinela
kaj leske/lake tano šukar. Odova šaj te ovel fizikane thaj psihikane. Psihikano šukarosetibe značinela sar amen reagirinaja ko odova so ovela ko dživdipa, sar tano amenge ko dživdipe thaj dali amen dikhaja disavi smisla e dživdipaja. Vakerela pe thaj te osetinel pe uživibe thaj osetibe. Disave javera buča so khuvena ko psihikano šukarosetibe tano o šajipe te balansirinel pe o pozitivna thaj o negativna osetija, te oven paše amala so dena dumo thaj javera važna socijalikane relacije, te osetinel pe angažmani thaj te džal pe angle thaj te resel pe plo potencijali.
O šukarosetibe nane isto sa e manušenge, sakojekh manuš haljovela o šukarosetibe javerčhane.

O psihikano šukarosetibe šaj dikhela pe sar disavo fundamentalno resursi kaj te šaj te uspejnel pe thaj te khuvel pe ko dživdipaskere razna izazovija thaj pharipa. Keda jekhe dženeske tano šukar psihikane odova tano jek korist thaj e društvoske, keda šaj te kerel buti ja te studirinel, tegani o koštibe bašo bolovanje ovena potikne.

Psihikano šukarosetibe nane isto buti sar o naovibe ko than bašo psihikano nasastipe. Maškar o manuša generalno šaj dikhela pe kaj okolen so isi psihikane pharipa ja pale psihijatrikani situacija, olen isi jek potikno psihikano šukarosetibe. Ama jekhe dženeske odova šaj te ovel javerčhane. Manušeske šaj te ovel but bilačhe ko disave kotora ama ko disave na. Ko primer manuš šaj te osetinel pe narahati thaj te ovel pharo te koncentririnel pes ki buti ja pale ki škola, ama šaj te ovel ole/ola bare šajipa te kerel amalikane relacije, a odoleja ovela radost thaj smisla ko dživdipe.

Soj odova psihikan nasastipe?

Psihikano nasastipe koristinela pe but vare bašo psihikane pharipa thaj psihijatrikani situacija. Psihikano nasastipe kerela jekh manuš te cidel pharipa, but vare thaj e manušeskiri familijada thaj o javera paše manuša. O pharipa thaji situacija šaj te keren manuš te na funkcinirinel sar obično, ko primer keda dikhela pe manuš javerencar, te kerel pe buti ja pale te džal pe ki škola. Sar manušeske ovela ko razna psihikane pharipa thaj psihijatrikane situacije odova tano individualno. Jekhe manušeske šaj te ovel psihikane bilačhe bizo te ovel ole disavi psihijatrikani dijagnoza.

Psihikane pharipa

Psihikane pharipa tane obična, sarine šaj ko periodija te oven stresime thaj narabati, te osetinen dar ja pale te ovel olenge pharo te soven ja te koncentririnen pes. But vare odova tane normalna reakcije kotar e dživdipaskere pharipa. O pharipa šaj te oven lokhe ja pale phare thaj ola šaj te nakhen sigate ja pale te ikeren pe ko baro periodi. Disavo var o psihikane pharipa šaj kerena te ovel telesna simptomija sar soj ko primer: šereskiri dukh, vogeskiri dukh, dumoskiri dukh ja pale iranibe i godi.

Phare pharipa šaj te keren te ovel manušeske pharo te kerel ple divesutne buča:
te džal ki buti, te studirinel, te kerel diso hobi ja pale te dikhel korkori peste ja pale javeren. Obično akala pharipa nakhena korkori pestar, plus odova isi buča so manuš šaj kerela korkori kaj te ovel hari pošukar. Akala pharipa te ikerdže pe buteder vreme tegani šaj ka trebel te rodel pe pomoč kotar o arakhibe.

Psihijatrikani situacija

Psihijatrikani situacija računinela pe o psihikano nambomoripe thaj o sindromija ko primer i depresija, hajbaskere thaj alkoholikano zavisnost.
Akate khuvena thaj o neuropsihijatrikane funkciniribaskere čhinaviba, ko primer adhd thaj o autizmi. Kaj te šaj te kerel pe jekh psihijatrikani dijagnoza, trebela te pheren pe buteder kriterijumija. Šaj manuše isi buteder simptomija ko jek pobaro vreme, odova kerela pozoralo cidibe pharipe thaj kerela manuš te funkcinirinel pharo ko sakodivesutnipe. But vare šaj ka trebela dikhljaribe kotar
ko primer psihologo ja pale doktori, ama o psihijatrikane situacije šaj nakhena korkori pestar.

Korkorimudaribe

Korkorimudaribe ja pale sar so vakerela pe suicid, odova značinela korkori namerno te čhinavkerel plo dživdipe. But džene so korkorimudarena pes isi olen depresija ja pale javer forma taro psihikano nasastipe, ama obično isi buteder buča so kerena jekh manuš te kerel korkorimudaripe. O istraživibe sikavela kaj ko but slučaja kori so isi korkorimudaripe. but vare nane uvek jekh haljovdi namera te merel manuš, but vare o dženo mangela te našel kotar jekh bari dukh thaj nane javer drumo ki odoja phari situacija.

Odova čače tano darbuti keda džiko vakerela kaj ov/oj mislinela te čhinavkerel plo dživdipe ja pale te kerel diso ki te dukhavkerel korkori peste. Ama podrškaja thaj pomočeja kotar i familija, amala thaj kotar o nasvalipaskoro arakhibe/ambolanta, šaj manušestar te nakhel i kriza. Nane opasno te vakerel pe bašo korkorimudaripe thaj odova na kerela te barjrol o riziko o dženo te mudarel korkori peste.

Te isi tut korkorimudaribaskere misle

Keda tuke odoborom but bilačhe mislineja kaj o dživdipe nane vredno te dživdinel pe? Isi tut misle ja pale planija te čhinave tlo dživdipe? Tegani tu na ka ikere odova korkori tuke. Tu trebela te vakere džikasaja upri kaste so isi tut poverenje, rode arakhibe ja pale kontaktirin jekh dežurno ambolanta. Te ovel manuše korkorimudaribaskere misle tano dosta obično thaj isi pomoč bašo odova.

Telefonirin ko 1177 kori so denagodi, a šaj te telefonirine ki Korkorimudaribaskiri linija 90101 te trebindža te vakere džikasaja bašo tle korkorimudaribaskere misle.