Tipsi te ovel manušese pošukar

Isi pherdo buča so uticinena sar ka ovel tuke psihikane. Upro disave buča tu šaj korkori te uticine ama disave javere bučenge tano pharo te kerel pe diso bašo odova. Akate tele isi disave tipsija  so šaj te kere korkori kaj te šaj te zoračere tlo psihikano sastipe thaj te kere te ovel tuke po šukar. Ma bistre kaj šaj te lel vreme te kere neve navike. Tu na trebela te kere sa jekhevarestar. Le te kere odova so pasujnela tuke baš akana.

Disave buča so uticinena upri tute sar tu osetineja tut, ola tane po pharare te menine olen korkori. Tej tuke but bilačhe ja pale te isi disave buča so kerena te ovel pharo te irane tli situacija ja pale tlo oset, tegani šaj ka trebel te rode podrška thaj pomoč ko primer kotar o arakhibe kaj te šaj te ovel tuke pošukar.

12 tipsija so šaj te zorakeren tlo psihikano zoralipe

Vaker džikasaja bašo odova sar tano tuke

Te vačere lafencar bašo o osetija šaj te pomožinel tut te haljove korkori tute thaj te delpe tuke podrška keda  ka trebel tut. Te vakere džikasaja  upri kaste so pačaja thaj te vakere  so osetineja, šaj te kerel te ovel polokhe te phirave
o phare misle thaj osetija. Odoleske probin te vakere džikasaja bašo odova sar tano tuče, so osetineja, mada odova šaj te ovel tuke pharo. Ama odova tano sar e javere bučencar, odovada šaj te ovel polokhe treniribaja.

Dikh tut okole manušencar kolencar ovela tuke šukar

Te osetine tut sigurno thaj te šaj te ove sar so ijan zajedno e javerencar – odova tano važno kaj te šaj te ovel tuke šukar psihično.  Saste socialikane relacije dena energija thaj podrška keda ka trebel tut.

Dvižin tut redovno

O redovna fizikane aktivitetija tane šukar bašo psihikano sastipa ko but načinija. Odova šaj te kerel te sove pošukar, te ovel tut pošukar koncentriribasoro zoralipe thaj odova šaj te ločharel o narahatibe thaj i dar. Sakova dvižibe tano šukar, hari fizikano aktiviteti tano pošukar nego te na
ovel tut nisavo aktiviteti.  O tikneda promene šaj te den pozitivna efektija
dosta sigate.

Prioritirino sovibe thaj o odmoribe

Te sovel pe dovolno odova zorakerelao arakhibaskoro zoralipe sar premal
o fizikano adžahar thaj premal o psihikano čhinljaribe. E ternendže obično trebela ki rat ofto dži ko deš sahatija sovibe, e barenge trebela kotar o šov dži ko enja sahatija. Te haljoveja tut  šukar thaj te funkcinirineja šukar divese tegani odova šaj te značinel kaj sine tut dovolno sovibe. Keda manuš sovela tegani i godi thaj o telo zorarena pes pale thaj kerena buti odolea so ulo.

Razvin korkori tut thaj tlo korkorioset

Keda vakeri pe bašo korkorioset tegani mislinela pe te osetine tut čalo/čali korkori tuja thaj kaj manuš tano vredno. O prvo korako te razvine  thaj te zorakere  tlo korkorioset tano te barakere tlo svest bašo odova so tu mislineja baši tute thaj so osetineja baši tute. Tu šaj te zorakere tlo korkorioset ko razna čhanija, ko primer  odolea te probine te kere neve buča, te izazivine negativna misle thaj osetija so isi tut baši korkori tuke, vežbin te vakere tle misle ja pale arakh jekh situacija kori so osetineja kaj šaj te osetine tut vredno thaj repektirimo/respektirimi.  Odova šaj te zorakerel tlo psihikano sastipe.

Ov šukar premal korkori tute

Te ovel  šukar thaj haljovdo/haljovdi premal korkori tute značinela te ovel
tut korkorioset, a upro odova šaj dikhela pe suprotno/sprotivno kotar
i korkorikritika. Probin te čhive normalna preduslovija thaj normalna očekujbe korkori tutar. Šukar tano te potsetine korkori tute kaj nijekh nane soj tano perfektno. Trenirin te šune korkori tute thaj tle potrebe thaj ov premal korkori tute sar keda ovea premal jek paše amal/amalin.

De tlo vreme thaj tlo anagažiribe

Te pomožine javeren thaj te angažirine tut bašo pučiba so isi tut baro interesi, odova šaj te del jekh oset bašo zajedništvo hem jek smisla tuke thaj e javerenge. Jekh oset te kerel pe jekh šukaripe šaj te zorakerel  amaro šukarosetibe. Isi but čhanija te sikavel pe angažmani, ko primer sikavindor interesi,  mislibe thaj vazdibe e dženen soj tuke paše, ja pale te puče te trebela džikaske pomoč. Odova šaj te ovel thaj jekh volonterikani buti ja pale te angažirine tut ko pučiba bašo kola so isi tut baro interesi.

Čer navike so kerna te osetine tut šukar

O navike bašo amare fundamentalna potrebe  sar soj hajbe, sovibe, fizikane aktivitetija, odmoribe thaj socialikane relacije, sa odola buča tane potrebna kaj te šaj te kerel pe preduslovija  bašo sastipe. Te arakhel pe jekh balansi maškar i buti, škola, slobodnovremeskoro aktiviteti thaj javera sakodivesutne buča šaj te pomožinen tut te osetine tut šukar ko sakovadivesutnipe. O navike šaj disavo var te haljoven pe normalno haljovde thaj dosadna, ama but vare ola ovena okrivime tej manušeske bilačhe. Tegani o sakodivesutne navike ovena ekstra važna.

Ma ov ko baro stresi

Nane štetno te ovel pe ko stresi disavo var. Ama te ovel pe ko baro stresi  
ko but vreme, odova šaj te uticinel upro tlo sastipe negativno. Odoleske tano važno te haljove thaj te šaj te probine te kere diso bašo odova so kerela te
ovel stresi, te ovel tut normalna očekiviba upri tute thaj te arakhe vreme bašo sovibe, fizikano aktiviteti thaj odmoribe. Odova dela tut šansa te ”phere o baterije” thaj te šaj pale te kere. O stresi te ulo but baro ja pale but baro vreme tegani ka trebel te rodel pe profesionalikano pomoč.

Te arakhe šukarvremeskere ekranengere navike

Te koristine kompjuteri, televizija, mobilno telefoni ja pale surfibaskiri tabla, odova tano jek važno kotor taro bute dženengoro sakodivesutnipe. Disavo var e ekranengoro vreme lela but baro kotor kotar o mukhlibaskoro vreme thaj konkuririnela  e javere važna bučencar, sar soj o sovibe, fizikano aktiviteti thaj
o socijalikane relacije. Odova so isi ko digitalikane medije odovada šaj te uticinel  sar ka ovel tuke. Odoleske ka ovel šukar te misline bašo tlo koristibe  o vreme thaj odova so isi. Odova šaj te pomožinel tuke te koncentririne tut
ko buča so kerena te ovel tuke šukar.

Koristin šukar tlo mukhlibaskoro vreme

Te ovel jekh smisla ko mukhlibaskoro vreme šaj te zorakerel tlo psihikano sastipe. Odoleske tano šukar te probine te de vreme e bučenge so kerena te ovel tuke šukar thaj te mislineja kaj isi olen smisla thaj šukaripe. Odova šaj te oven kulturikane aktivitetija, treniribe, i natura, thaj ovibe avri, habekeribe ja pale bavčakiri buti. Nane diso konkretno definirimo so šaj te ovel točno a so šaj te ovel pogrešno keda i ko pučibe jek šukar mukhlibaskoro vreme. Odova tu korkori trebela te dikhe tle interesija, so tu mangea thaj so trebela tuke.

Probin te akceptirine kaj o dživdibe džala upre tele

But džene amendar isi amen periodija ko dživdibe kori so osetinaja amen tele, narahti holjame ja pale stresime. Obično odova nakhela. Te razmisline ko odova thaj te akceptirine o phare osetija obično odova pomožini. Odova kerela te ovel amen disavo rahatibe thaj tegani amen na prastaja palo disavo rešenje. O akceptiribe na značinela kaj manuš predajnela pes, nego akceptirinela pe i situacija sar soj baš akana.Važnoj isto te kerel pe pauze 
kotar odova so tano pharo, ko primer te kere diso so tu mangeja. Ama
o phare periodija te ovena but pobaro vreme thaj te uticinena but ko tlo sakodivesutnipe, tegani trebla te rode pomoč.