Statistika bašo odova sar tano amenge ki Švedija

Komaj enja kotar o deš džene ki Švedija mislinena kaj olen isi olen jek šukar psihikano dživdipe, ki odoja grupa khuvena hembut okolen so isi kotar 65-84 berš. Te ovel manuše jek šukar psihikano dživdipe značinela  maškar o javera buča kaj manuš but vare dikhela pozitivno ko budičnost, osetinela pes mirno šaj te mislinel haljovde thaj kaj šaj te sredinel problemi ko jek šukar čhani.

Istovremeno sar so buteder manuša vakerena kaj olenge tano šukar, but džene raportirinena kaj ola disavo var doživinena psihikane pharipa sar soj o narahatipe, dar, stresi thaj sovibaskere pharipa. But olendar isi olen lokhe pharipa.

O rodkeribe Školakere čhavengere navike/Skolbarns hälsovanor, ikljola sakova štarto bašo čhave so isi olen 11, 13 thaj 15 berša. Kotar o maškar taro 1980-beršipa o korkori raportiriba bašo psihikane thaj fizikane pharipa barilo maškar o školakere čhave ki Švedija, angledersa maškar o čhave kotar 13- thaj 15-beršengere čhaja, ama ko palune 20 berša ulo jek psihikano pharipengoro bajrojbe sar soj narahatibe, dar, stresi thaj sovibaskere pharipa thaj maškar e  bareder beršengiri grupa (16–84 berša).  Te dikhlja pe ki aktivitetikani situacija tegani sikavela kaj o studentija thaj o manuša so tane bizi buti  ola vakerena kaj isi olen psihikane pharipa nego o manuša so kerena buti.

I nervozikani dar, o narahatibe thaj i dar

Komaj 40 procentija kotar o manuša vakerena kaj isi olen pharipa kotar i nervozikani dar, narahatiba thaj dar. But kotar odola manuša isi olen lokhe pharipa.

I nervozikani dar, o narahatibe thaj i dar tani obično maškar o terne manuša nego maškar o phureder. Ki najterni beršengiri grupa vakerena buteder taro ekvaš kaj olen sine lokhe ja pale phare pharipa. Maškar o phureder asavke pharipa isi jekh kotar o trin džene.

Odova tano po obično maškar o džuvlja nego o murša. Sakova dujto džuvli thaj sakova trinto murš sine olen lokhe ja pale phare pharipa nervozikane daraja, narahatibaja ja pale daraja. O terne džuvlja maškar 16 thaj 29 berša tani i najbari grupa so vakerena najvuše kaj isi olen nervozikani dar, narahatiba thaj dar.
50 procentija vakerena bašo lokhe pharipa a 23 procentija vakerena bašo phare pharipa.

Ko paluno dešberšipe o korkori raportiribe bašo nervozikani dar, narahatibe ja pale dar mašakr o švedikano narodo barilo kotar o 31procentija ko 2011berš ko 43 procentija  ko 2021 berš. But maškar olende sine lokhe pharipa, ama efta procentija doživindže phare simptomija. Ko sa e beršengere grupe raportirinena narahatibe thaj dar, buteder džuvlja nego murša, odova tano po obično  maškar o terne džuvlja (16–29 berša). Pharo narahatibe ja pale dar raportirindža pe kotar 23 procentija kotar o terne džuvlja ko 2021 berš. Ko 2011 berš i cifra sine enja procentija.  Ule jek slično bajrojbe thaj maškar terne murša, kotar pandž procentija ko 2011 berš ko enja procentija ko 2021 berš.

Sovibaskere problemija

Komaj 40 procentija kotar o manuša vakerena kaj isi olen pharipe te soven.
O phureder manuša isi olen bareder problemija sovibaja nego e ternen, o problemi lela te bajrol  kotar o 40-50-beršengoro phuripe. Thaj e sovibaskoro problemi tano generalno bareder maškar o džuvlja nego ko murša. Ki grupa kotar 45-64 berša raportirinela komaj ekvaš kotar o džuvlja kaj isi olen lokhe ja pale phare sovibaskere pharipa.

Korkoripe thaj izoliribe

Komaj sakova štarto dženo taro manuša kotar 16-to berš thaj upre vakerena kaj isi olen pharipe  kotar o korkoripe thaj izoliribe. Isi razlika maškar o beršengere grupe. O korkoripe thaj izoliribe  najobično tano maškar o terne thaj disavo var maškar o phureder džene soj upreder 85 berša. 

Depresija

I depresija tani jekh kotar o najobična psihijatrikane dijagnoze maškar o bare manuša. Kotar sa o manuša ki Švedija vakerela komaj sakova pandžto manuš
kaj disavo var sine len i diagnoza depresija. I depresija tani duplo po obično
maškar o džuvlja nego ko murša.

Stresi

Komaj sakova eftato dženo haljovela pes kaj tano telo stresi. I statistika sikavela kaj o stresi tano najobično maškar o džuvlja thaj terne ama odova tano thaj maškar o studentija, bizobučakere manuša thaj okola soj tane ko bolovanje but vreme. O nasastipe so avela kotar o stresi barilo generalno panda kotar o 1990-berša. Thaj akana odova tano jek kotar o najobična soskipa bašo barevremeskoro bolovanje. Akana komaj 40 procentija kotar sa o bolovanje ovena kotar stresikano nasastipe.