Te podržine džikas kaske so nane šukar

So šaj te kere či te pomožine javerenge te ovel olenge pošukar? Tu na trebela te ove eksperti bašo psihikano sastipe kaj te šaj te pomožine džikas kaske so nane šukar.

Disavo var trebela manušeske pomoč ja pale podržibe džikastar kotar oleskoro pašipe kaj te šaj te ovel manušeske pošukar. Tu šaj te de podrška tle familijake,
tle amalenge, bučakere kolegenge ja pale javerenge kas so pendžareja ko razna čhanija. Važno tano te sikave kaj tu podržineja e džene keda trebela odova, vakereja, šuneja bizo te sudine, a šajda te keren šukar buča zaedno. Te vakerel
pe bašo sa so šaj, na samo bašo odova sar o dženo osetinela pes, odova tano jekh šukar čhani te sikavel pe šukar misle hem odova kerela te ovel lokheder te vakerel pe bašo phareder buča. Tu na trebela te ove eksperti bašo psihikano
sastipe kaj te šaj te podržine džikas kas so trebela odova.

Tipsi sar šaj te podržine džikas so nane leske/lake šukar

Keda džikaske nane šukar odova na dikhela pe uvek, odoleske te dikhea diso asakvko – puč sar tano e manušeske. Te podržine džikas kaske so nane šukar odova šaj te ovel pharo. Ama važnoj te sikave kaj tu sekirinea tut, ko primer
odolea so tu šuneja thaj nudineja pomoč.

Te vakerea disave dženeja kaske so nane šukar:

Dikh te puče sar o dženo osetinela pes. Ka ovel šukar te birine jekh vreme thaj than kori so ka vačeren bizo te oven čhinavde. Disavo var
šaj te ovel lokheder te vakerel manuš istovremeno te kerel diso javer,
ko primer te phirel pe ja pale te lel pe jekh kafa džigde.
Respektirin o dženo te na mangela te vakeri. Okole kas so pučeja sar tano manušeske – šaj te mislinel kaj odova tano privatno bašo vakeribe ja pale šaj ladžala bašo odova. Ma ov razočarim/o/i o dženo te na manglja
te vakerel sar tano e manušeske, važno tu sikaveja kaj tu sekirinea tut. Vaker kaj o dženo te predomislindža pes šaj te avel ki tute.
Šun phravde bizo te sudine. Sikav kaj tu šuneja odoleja so kheljareja
tlo šero, humineja thaj dikheja e džene ko jakha. Te na haljiljan diso čhiv ponodori pučiba. Dikh te na le te degodi direktno ja pale te vakere tle iskustvija. Tu šaj te potvrdine o phare osetija odolea so ka vakere kaj odova o dženo so doživini tano pharo. Puč te isi diso so šaj te iranel
i situacija ko pošukar. Odolea tu phraveja te šaj te ove mukhlo te khuve andre thaj zajedno te keren buti e situaciaja bašo disavo rešenje. Te ove strogo thaj te probine te rode taro jek manuš kaske so nane šukar te ”avel upri peste” ja pale te kerel buti e problemeja, šaj te kerel te ovel stresi,
ladž thaj doš. Obično tano dovolno manuš te ovel othe thaj te šunel.
Vačer baši nada. Vaker kaj tu pačaja kaj ka ovel pošukar uzal odovada so tu haljoveja kaj baš akana tano pharo. Vaker kaj tumen ka nakhaven odova zajedno thaj kaj odova tano obično so o manuša kaske
so nane šukar na dikhena disavi nada ko momenti, ama palo jekh vreme ovela pošukar. Tu šaj te nudine tut te arakhe informacija bašo odova savo pikodejbe isi so šaj te ovel pomoč e dženeske, odova tano specijalno važno o dženo te vakerela tuke diso so kerela te ove sekirimo.
Tej e dženese but bilačhe, vaker te džal te rodel profesionalikano pomoč. Tu našti korkori te ove e dženeskoro psihilogo, ama tu šaj te arakhljove e dženeske sar manuš. Tu šaj te nudine tut te pomožine te poručine vreme ja pale te dža e dženeja ki arakhibedejbaskiri poseta.
Ov haljovdo kaj tu sian e dženeja sa džikote te del pe e dženeske pomoč thaj kaj tu ka ove jek kotor kotar e dženeskoro dživdipe palo odovada.
Te verujneja kaj ka ovel pošukar buteder džene ko odole manušeskoro pašipe te džanen sar tano e dženeske, tegani trebela te puče dali šaj
te vakere javerencar upri kaste so o dženo verujnela.

Puč te šaj te arakhen te keren diso thaj so mangela o dženo te kerel. But vare manušeske ovela šukar te kerdža manuš odova so svidžinela pe oleske/olake. Odova šaj teovel ko primer te džal pe ki kafa, ko phiribe, te dikhel pe filmi, khelibe fudbali ja pale javer diso. Šaj ka ovel šukar te del pe tipsi bašo neve aktivitetija so šaj kerena pe zajedno e dženeja, odoleske so o neve interesija šaj kerena te ovel neve relacije thaj angažmani. Butenge amenge keda tano bilačhe ovela amenge šukar keda isi amen rutine thaj keribe buča ko sakodivesutnipe. Odoleske tu šaj te puče ko primer dali šaj te trenirinen zajedno, te sikljoven ja pale
te keren javer diso. Dikh te šune so šaj te kerel o dženo baš akana,
te na ovel oleske odova prebut..
Te ovel tut saberi. Sikav kaj tu sian othe e dženeske thaj kaj šaj te vakerel tuja ja pale te kerel diso. Javin tut thaj iker o kontakti uzal odovada o džene te nane socialno angažirimo sar obično.

Pikodejbe bašo rodibe profesionalikano pomoč

Te pačaja kaj o dženo trebela oleske/olake podrška thaj pomoč, ka ovel šukar
te pomožine e dženese te arakhi o drumo dži ko pomoč.

Okolese soj bilačhe šaj te ovel oleske/olake pharo te rodel arakhibe. Šaj te ovel pharo te džanel pe so te vakerel pe olencar, šaj te ovel pharoda te vakerel pe sar soj.
Obično e arakhibsoro metodi tano prvo te kerel jek procenibe
kaj te šaj palo odova te bičhalel e džene ponodori ja pale te nudinel jek termini ponodori – odova zavisinela kotar kobor tani akutno i situacija, odova šaj na zadovolinela e dženeskiri potreba te šaj te vakerel direktno bašo odova sar i e dženeske. O dženo šaj te osetinel kaj ov/oj ovela ferdimi thaj bičaldo/bičhaldi anglal pala.

Odolese tano važno tu sar podrška te zamoline e arakhibe te oven konkretna e javere korakoja ko procesi – ko ka lel kontakti ja pale ko ka kontaktirinel pe, keda thaj sar odova ka ovel.